Vlaknene tkanine so prožni materiali, izdelani iz vlaknatih materialov s tkanjem, pletenjem ali netkanimi postopki. Zanje so značilne lastnosti, kot so majhna teža, visoka trdnost, odpornost proti koroziji in odpornost na visoke-temperature, zato se pogosto uporabljajo na različnih področjih, vključno z industrijo, gradbeništvom, varstvom okolja in vesoljstvom.
Učinkovitost tkanin iz vlaken je določena z vrsto vlaken, strukturo tkanine in uporabljenimi tehnikami naknadne{0}}obdelave. Na primer, tkanine iz steklenih vlaken-ki so sestavljene predvsem iz silicijevega dioksida-izkazujejo odlično toplotno odpornost in električne izolacijske lastnosti, zaradi česar se pogosto uporabljajo pri visoko-temperaturni filtraciji in električni izolaciji. Tkanine iz ogljikovih vlaken, pretežno sestavljene iz ogljikovih elementov, imajo natezno trdnost, ki presega petkrat večjo natezno trdnost jekla, in so -primerne za uporabo v letalski in športni opremi. Tkanine iz aramidnih vlaken (kot je kevlar) so znane po svoji izjemni trdnosti in odpornosti na udarce, pogosto se uporabljajo v neprebojnih jopičih in kot ojačitev v kompozitnih materialih. Vlaknene tkanine, razvrščene po postopku izdelave, lahko razvrstimo v tkane tkanine (vključno s platno, keper in satenasto vezavo), pletene tkanine (pletenje po osnovi in votku) ter ne-tkane tkanine. Med temi kategorijami se tkane tkanine odlikujejo po strukturni stabilnosti, pletenine po vrhunski elastičnosti, ne{11}}netkane tkanine pa po nizki ceni in visoki učinkovitosti filtracije.
